Samozaposleni v prvi polovici marca nismo vedeli, kaj nas čaka. Marsikomu je bilo
jasno, da v času epidemije ne bo imel naročil, zato je razmišljal o tem, da bi podjetje čim prej
zaprl in se s tem znebil plačevanja prispevkov. Takrat nihče ni slutil, da se obeta finančna
podpora, pa tudi tega ne, kako se bodo spreminjala pravila igre.

Prve izjave vodilnih na to temo so obetale bore malo, na primer to, da nam bodo
ponudili odlog plačila prispevkov. Potem pa so nam ponudili plačane prispevke in še 1.750
evrov za obdobje epidemije! Seveda je obstajal ampak. Prihodek v mesecu aprilu 2020 naj bi
bil za 50 % nižji kot aprila 2019. Tak pogled na finance je smiseln za frizerje in kozmetičarje,
recimo, za grafične oblikovalce in arhitekte pa nikakor, saj ne prejemajo plačil redno in
sproti, ampak po projektih. Potem se je ta težava uredila, ko je vlada sprejela zakon, da so
do pomoči upravičeni vsi samozaposleni, ki bodo leta 2020 imeli za 10 % manjši prihodek kot
leta 2019, ampak … Še vedno ta ampak. Samozaposleni, ki koristijo skrajšan delovni čas, so
bili upravičeni samo do polovičnega zneska. Nazadnje se je izkazalo, da je tudi ta manjšinska
skupina prejela enak znesek, torej 1.750 evrov in plačane prispevke.

Čeprav je marca kazalo slabo, nas samozaposlenih tokrat niso spregledali, saj nas je
očitno že toliko, da predstavljamo znaten del volivcev. Ampak … Kaj pa drugi val?