V luči bombardiranja s slabimi novicami o virusnih okužbah in obetu hude depresije se je včasih
treba potruditi videti kozarec napol poln.
Preživeli smo prvo karanteno. Vsak od nas se je v njej znašel kot posameznik, družinski član in
poslovni subjekt. V vsaj eni od teh treh vlog je gotovo potekala borba in, če smo vsaj na enem od teh
področij naredili majhen napredek, kaj izboljšali, opravili tisto, za kar si sicer nikoli ne vzamemo časa
– lahko rečemo, da je bila karantena vsaj za nekaj dobra.
Kot posamezniki smo lahko poskrbeli za urejeno in zdravo prehrano, za svoj odnos do bližnjih, za
zdrav način življenja, saj smo vendarle lahko hodili v naravo, pa še vreme nam je bilo naklonjeno.
Kot družinski člani smo sploh imeli v rokah škarje in platno, saj je bil v marsikateri družini vsaj en
odrasel doma, zato je bilo več časa za druženje med partnerjema in z otroki, sprehode v naravi,
vzpostavljanje stikov na daljavo z vsemi, ki jih nismo mogli obiskati.
Samostojni podjetniki, ki smo ostali brez naročil ali pa se nam je količina dela zmanjšala, smo lahko
ta čas mirovanja izkoristili za vse tisto, za kar vedno zmanjka časa: pisanje blogov, postavitev ali
posodobitev spletne strani, urejanje CV-ja, objave na družbenih omrežjih, »pospravljanje« v
računalniku in še marsikaj.
Sicer smo se samostojni podjetniki znašli v najrazličnejših situacijah. Nekateri smo delali po starem,
mogoče z manjšim upadom naročil, drugi so ostali brez vsakega prihodka. Delo na domu je bilo
zanimivo, milo rečeno, za tiste, ki imamo družine. Otroci so tekali po stanovanju in iskali pozornost,
pomagati jim je bilo treba pri učenju na daljavo – računalnik pa je bil ves čas prižgan in delo je čakalo.
Kazalo je že, da se življenje vrača v ustaljene tirnice in drugi val smo pričakovali šele po poletju, a zdaj
že vsi trepetamo pred novimi okužbami, ukrepi, omejitvami, tudi karanteno. A če nam je v sedmih
tednih karantene uspelo narediti manjši korak v pravo smer na katerem koli od treh področij, torej
kot posameznik, družinski član ali poslovni subjekt, se ne smemo bati reči: nasvidenje v naslednji
karanteni.
Saj pravim, kozarec naj bo ves čas napol poln.